Mojo prisotnost je že zjutraj terjal nek službeni sestanek, zato sem moral vstati zgodaj. Po vsej verjetnosti je bil prav to razlog za mojo zgodnjepopoldansko zaspanost in dremež, ki kateremu sem se predal po kosilu. Zbudil sem se precej pozno, spal sem predolgo, kar se je odrazilo v megli v moji glavi. Odločil sem se, da jo bom poskusil pregnati s kavo v bližnji kavarni. (No, resnici na ljubo moram to kavarno označiti za čisto tipičen soseski pajzl.) V roke sem zagrabil knjigo in se odpravil v ta pajzl.
Za točilnim pultom se je gnetlo presenetljivo veliko ljudi, morda celo desetero njih – vsi so bili starejši, med njimi je bilo par žensk, bili so pač tiste vrste ljudje, ki jih vsak pajzl mora imeti, da si zasluži ta naziv. Umaknil sem se v sosednjo sobo, si naročil macchiato in se zatopil v branje. Pogovor ob točilnem pultu sem uspel ignorirati, dokler niso moja ušesa zaznala besed, ki so šle nekako v smislu:
»Suše, poplave, to je nova realnost, to niso več neke pravljice, to se zdaj dogaja, kdo ve, kaj vse še pride.«
Odgovoril mu je nek drug glas, bil je ženski in izražal je tisto avtoriteto, ki jo lahko ima le glas gospodarice, zatorej je skoraj zagotovo bil natakaričin.
»Fantje,« je rekla odločno, »te teme so preveč resne za kafano. Dajte se o tem raje kje drugje pogovarjati.«
Po tem pozivu so naslovljeni res zamenjali temo, pričeli so bentiti o pogoltni državi, eden izmed njih je ostalim razložil, kako ga država z visokimi davki oropa za vsaj eno dopustovanje na leto. Odgovorili so mu z glasnim pritrjevanjem.
Spil sem kavo, plačal, pustil gospodarici pajzla deset centov napitnine, in odšel domov.
Dragi bralec, draga bralka
Portal viskanjusmisla.si ni prisoten na družbenih omrežjih. Če želita biti obveščena o novih objavah, se lahko prijavita na e-novice.
Mi želita pomagati pri mojem delu? To lahko storita na dva načina:
- Če vama je bil prispevek všeč, ga lahko posredujeta prijatelju. S tem bosta pomagala razširiti glas o portalu.
- Lahko mi pomagata tudi z donacijo, saj se portal financira izključno z donacijami bralcev.
Najlepša hvala za vajino pozornost,
Anže